... v spomine.
Če sem čez vikend v Londonu, potem si navadno skušam pričarati "ta pravi" zajtrk.
Ko sem bil kar dosti mlajši je bila sobota zjutraj vedno super čas. Mama je šla zjutraj v trgovino (ko je bila na Kneži še trgovina; potem pa samo ko se je vračala z dežurstev), tata je skuhal kavo in bral, fantje pa smo čakali. :) Ko smo zaslišali mamo smo skoraj po Pavlovem refleksu šli po torbah in začeli pospravljat. Vse, da je bila miza le čimprej prazna odvečnih stvari. Ostal je svež kruh, salama, sir, namaz, obvezna Nutella in seveda ko si dosegel določeno starost - kava. Obredno lomljenje kruha :), jutranji chit-chat in deljenje Dela (če se je mama vrnila z dežurstva in se je ustavila v "ta veliki" trgovini).
Danes zjutraj sem odšel v trgovino in kupil vse. Kruh so se naučili pečt tudi v UK, tako da ni vse toast. V omari imam še nekaj Barcaffe-ja. Delo sem nadomestil z Mladino izdano prejšnji petek in včerajšnjim Week-om. Družine sicer ne moreš nadomestiti, ampak smo se pa nasmejal s cimrom in njegovim prijateljem, ki je pri nas za vikend.
No comments:
Post a Comment