Pot Dublin - London

Na tabli je pisalo da gre mestni avtobus na letališče ob 17.45, 18.15,... (ni pisalo ali takrat gre s te postaje ali štarta iz začetne). Hotela sva iti s tistim ob 18.15.
Pa sva šla ob 17.35 na kavo blizu postaje (200m) in si rekla da bova videla koliko tisti urnik drži ko pride avtobus ob 17.45. Potem pa greva za avtobus čez pol ure.

In sediva in gledava ven in avtobusa ni... 17.45, 17.50, 17.55... pa se odločiva da sedaj pa mora priti vsak čas in greva skozi vrata kavarne in mimo se pripelje avtobus. In začneva tečt (jaz polni šprint in zraven zadaj vlečem kovček - rad bi se videl takrat). In ravno preden pritečem na postajo avtobus spelje... #&%@!*"#

Bo treba počakat naslednjega. Ali bova imela dovolj časa pred avionom? Bo, ni problema. Ker je bil avtobus ob 18.00 sva predpostavljala (angleško ASSUME) da bo naslendji ob 18.30. In da ne bo Tino prijelo na avtobusu na WC gre ob 18.15 na WC v bližnji pub. In ravno ko stopi z ulice v pub pripelje naslednji avtobus.... #&%@!*"#&%@!*"#&%@!*
Tu pride ASSUME v zgodbo - angleži imajo neke vrste pregovor ko ti nekdo reče da on to predpostavlja (ASSUME) in je bolj tako tako. Don't Assume because it makes an ASS out of U and ME (ASS_U_ME). Ful mi je dober!

No, nazaj k avtobusom... Na avtobus sva šla torej ob 18.45 kar je bilo še vedno ok. Sploh ker ni trajalo toliko dolgo do letališča kot sva predvidevala. Let sva imela ob 21.15 in na letališča sva hotela iti še na večerjo - bo dovolj časa... če ne bova pa samo sendviče kupila.

In ko se čekirava pride mimo par ki ne zgleda preveč zadovoljen in se pogovarja o zamudah. Ups... grem pogledat in let je prestavljen na 23.15. #&%@!*"#&%@!*"#&%@!* nesposoben Ryanair ki naju je že za let gor oglobil z doplačili (od sedaj bom 10 premislil preden letim kam z Ryanairom).

Pa greva po letališču poiskat nekaj za jest. Nobenega puba, ena menza - izropana, nekaj trgovin - alkohol, parfumi, čokolada in zelo majhna izbira sendvičev. Takle maš... sva nekaj kupila, poiskala prava vrata za boardig (kadarkoli že bo) in čakala. Bilo je super mraz (večina v čakalnici nas je bila v bundah) in let je bil prestavljen na 23.45.

Ko smo prileteli na Stanstead so nas pozabili in smo morali čakat na letališko osebje, da pride odpret vrata. Halooooo... ni samo novi Terminal 5 na Heathrowu ki je dragulj neorganiziranosti.

Od tu naprej je pa šlo lepo. Avtobus za London je šel kmalu ko sva prišla do njega in na Victoriji sva vzela kar taksi domov. Tako sva bila doma malce pred 3. In ker sva cel teden oba delala dolge ure je kovček še vedno tukaj - ven sva vzela samo kar sva rabila.

Danes ga je treba sprazniti. Pa tudi oblek ki jih je potrebno oprat se je nabralo za en majhen Mont Everest.

Ampak bilo je fajn...