Moj dežnik...

... ne more biti več balon - je revež preveč zlomljen. Veter v LDN je pač naredil svoje. Ja pa bil dežnik na počitku že od januarja. Sredi januarja enkrat sem ga nesel v službo in tam je bil do danes - in nikoli ga nisem prav zelo pogrešal. Danes pa je padal dež in mi je prišel prav. Sem pa ugotovil da je čas da gre v penzijon in da si kupim novega.

Prvič sem šel...

... k zdravniku. In to tako da ni bil to sistematski pregled ali pa slikanje.

Moji sklepi so vsi malce čudni ampak zadnja dva meseca (po padcu pri nogometu) desno rame ni na normalnem nivoju (pa že normalen nivo je švoh). In tako sem odpujsal k zdravnici, ki je rekla da je malce preveč fleksibilno in me napotila k ortopedskemu kirurgu, da me da pod MR in vidi če je potrebno kaj naredit.....

Nobena skrivnost ni da me že pogled na iglo spravi v sveti strah. *Strah* *me* *je*!!

Končno...

... je v London prišla pomlad. Podoben dan za kratke rokave smo sicer imeli že v marcu, vendar se je vreme hitro obrnilo nazaj na stara pota. Upam, da je tokrat pomlad tu do poletja. :)

Hyde Park je včeraj zaživel in pikniki, nogomet, frizbi in poležavanje so spet na urniku...

Kakovost slik je slaba.. so pač narejene s tulifonom. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj foto na mobitelu... ampak za takše stvari je pa super.

LDN zjutraj

Danes zjutraj sem šel malce telovadit pred delom. Proti fitnesu sem se odpravil ob 6.40 in London je bil lep. Toplo jutro, popolnoma jasno nebo, prazne ulice,...

Lahko da je LDN ob 6.40 še prazen, vendar ponoči se dogaja marsikaj. In nekdo je očitno preživel pestro noč. Pred vhodom v fitnes je avtobusno postajališče in tam so bili dvoji ženski škornji, kavbojke, krilo in majčke. Lahko samo ugibam, vendar zgleda da sta bili dve punci zeloooo vroči....

Credit crunch

Tu vsi že nekaj časa govorijo o credit crunch-u. Problemih ne finančnih trgih, ki so se začeli s tem, da so morale banke odpisati kar nekaj (desetine milijard funtov) stanovanjskih posojil v US.

To je sporožilo probleme z likvidnostjo in rezultat je tu. Banke niso preveč naklonjene posojanju, zahtevajo višje premije,.. in nočejo več posojati ena drugi ker se preprosto bojijo. In če ni denarja ni vlaganj in če ni vlaganj ni rasti in če ni rasti je... problem ki se mu reče recesija.

UK vlada se temu hoče seveda na vse kremlje izognit in je sedaj ponudila bankam državne obveznice v zameno za stanovanja (ki so garancije kreditov, ki so srš celega problema). Saj pravijo da bodo vzeli samo "dobre kredite" in ne drugo ali tretje razredih, ampak... MALO MORGEN. Banke naj se zajebavajo s tem komu bodo posojale in potem ves (skoraj ves) riziko prevalijo na državo (davkoplačevalce)?

S tem naj bi dali injekcijo 50 milijard funtov in stvari naj bi se izboljšale. Upam... ker ne kaže preveč dobro. Funt je izgubil ohoholala v zadnjem času in 7% obresti na računu ne odtehtajo kar sva izgubila v primerjavi z evrom,. V četrtek je v dveh bankah šlo 2,000 delovnih mest in ocenjujo naj bi v naslednje pol leta London izubil 40,000 delovnih mest v financah. "Bomo vidli kaj bo!", je reku ta slep.

Korenček in palica

Spet sem dobil korenček. :) Da pojasnim - carrot and stick je izraz, ki se uporablja za princip ko si nagrajen za dobro delo in kaznovan če narediš nekaj narobe.

Naš partner me je danes poklical na stran. Najprej mi je šlo po glavi kaj sem zaj... saj sem imel danes veliko stika s kar precej visokim managementom pri stranki in se vsak spodrsljaj pozna. Pa se mi je le zahvalil za dobro delo in rekel, da lahko konec meseca pričakujem nagrado. Namesto normalne plače bom dobil cca. eno in pol. Nej švoh... Pa tudi brez denarne nagrade se takšna poteza pozna, ker ti da vedet da je tvoje delo cenjeno. Motivacija je spet tu. ;)

Sedaj pa se moram odločiti kaj si bova privoščila. Vse definitivno ne gre v prihranke!!

Pot domov

Včeraj sem spet delal do poznih ur. Banko v Canary Wharf-u sem zapustil ob 10.30. Normalno grem domov s tubom, ampak včeraj mi menedžerka prav ni pustila in mi je poklicala taksi (če pozno delaš ni problem vzet taksi in take-away in stroške izstavit firmi).

Če se po Londonu voziš s tubom, potem vedno vidiš samo druge ljudi in časopise. Če bi šel z avtobusom bi potreboval verjetno 2 uri. Taksi je bil pa res fajn. Londonski taksiji imajo res veliko prostora in si na komot. In pot je peljala iz finančnega predela Londona s stolpnicami, mimo Tower Bridga in Tower of London, po Embankmentu mimo Tate Modern-a in OXO stopla. Pred sabo vidiš London Eye in Houses of Parliament z Big Benom in taksi zavije na Trafalgar square z National Gallery in slavnimi levi. Od tu pa naprej nad St. James do Buckinghamske palače in pod Green Parkom do Hyde Park Corner-ja z Wellington Archem. Še na hitro mimo Harrodsa, Victoria in Albert muzeja in National History Muzeja do South Kensingtona kjer sem šel še po dobro Libanonsko hrano.

Je bil kar lep sightseeing tour Londona, ki je šel mimo skoraj vseh najvećjih znamenitosti. Za konec sem dal vozniku še napitnino in on mi je dal bianco račun. That's the name of the game ko pride do stroškov...

Temna plat Londona

V časopisu Evening Standard je bil včeraj članek o revščini med otroci v Londonu. V članku je kar nekaj številk, ki so naravnost strašljive...

- v ožjem Londonu živi 50% otrok v revščini. Revščina je v tem primeru definirana kot letnim dohodek gospodinjstva, ki je nižji od 60% mediana ali 11,000 funtov. Da postavim to v perspektivo. Lani sva s Tino živela v enosobnem stanovanju in samo za najemnino in stroške dala cca. 12,000 funtov.

- Otrok, ki se rodi v Islingtonu (povprečna soseska v Londonu), ima pričakovano življensko dobo 74.9 let. Otrok, ki se rodi v Kensingtonu ali Chelsea-ju (dve izmed najbolj bogatih sosesk) pa 83.1 let. Kar velika razlika...

- V predelu Tower Hamlets 47.4 odstotka ljudi ne dela in 1/4 jih nima izobrazbe. Ob popisu leta 2001 je imel ta predel 12.7 odstotno nezaposlenost in 52% ljudi je bilo mlajših od 30 let.

Poročilo s katerega so vzeti ti podatki je bilo narejeno s strani bivšega torijca- Zato se lahko pričakuje, da je malce po svoje predstavil podatke z namenom, da očrni laburiste. Še posebej ker so pred vrati volitve za Londonskega župana.
Ampak četudi bi jih (in po mojem prepričanju jih ni mogel) napihnil za 100%, da je prišel do objavljenih statistik, bi morale te številke vse zaskrbeti.

London je res raznolik... vendar bi bilo veliko boljše če ne bi bil tako raznolik na nekaterih področjih.

Hostel labirint

Semaforji v Dublinu...

...spuščajo čudne zvoke. Najprej sem imel občutek, da sem se znašel v vojni zvezd.

Howth (predmestje Dublina)

Ko sva bila v Dublinu sva šla za en dan v Howth (prebere se kot beseda Both vendar s h-jem :) ).

Howth je bil dolgo časa nazaj glavno pristanišče Dublina, sedaj pa je pristanišče za ribiče in mestece za sprehode. Čeprav je bilo vetrovno, je bilo na soncu lepo toplo in Tina je popoldan celo zaspala na travi nad klifom.

Jaz sem užival 100 na uro.

Šla sva na vrh rta in na poti je kar nekaj lepih hiš s še lepšim razgledom.

Na koncu pa sva hotela iti še na ribe. Ampak je kar nekaj časa zgledalo bolj kot Mission Impossible, ker so bili sami normalni pubi z normalno hrano ali pa so bile restavracije nabito polne. Na koncu sva odkrila Deep in res uživala v hrani. S kruhom pomazano kot napišejo v Mladini.

Pot Dublin - London

Na tabli je pisalo da gre mestni avtobus na letališče ob 17.45, 18.15,... (ni pisalo ali takrat gre s te postaje ali štarta iz začetne). Hotela sva iti s tistim ob 18.15.
Pa sva šla ob 17.35 na kavo blizu postaje (200m) in si rekla da bova videla koliko tisti urnik drži ko pride avtobus ob 17.45. Potem pa greva za avtobus čez pol ure.

In sediva in gledava ven in avtobusa ni... 17.45, 17.50, 17.55... pa se odločiva da sedaj pa mora priti vsak čas in greva skozi vrata kavarne in mimo se pripelje avtobus. In začneva tečt (jaz polni šprint in zraven zadaj vlečem kovček - rad bi se videl takrat). In ravno preden pritečem na postajo avtobus spelje... #&%@!*"#

Bo treba počakat naslednjega. Ali bova imela dovolj časa pred avionom? Bo, ni problema. Ker je bil avtobus ob 18.00 sva predpostavljala (angleško ASSUME) da bo naslendji ob 18.30. In da ne bo Tino prijelo na avtobusu na WC gre ob 18.15 na WC v bližnji pub. In ravno ko stopi z ulice v pub pripelje naslednji avtobus.... #&%@!*"#&%@!*"#&%@!*
Tu pride ASSUME v zgodbo - angleži imajo neke vrste pregovor ko ti nekdo reče da on to predpostavlja (ASSUME) in je bolj tako tako. Don't Assume because it makes an ASS out of U and ME (ASS_U_ME). Ful mi je dober!

No, nazaj k avtobusom... Na avtobus sva šla torej ob 18.45 kar je bilo še vedno ok. Sploh ker ni trajalo toliko dolgo do letališča kot sva predvidevala. Let sva imela ob 21.15 in na letališča sva hotela iti še na večerjo - bo dovolj časa... če ne bova pa samo sendviče kupila.

In ko se čekirava pride mimo par ki ne zgleda preveč zadovoljen in se pogovarja o zamudah. Ups... grem pogledat in let je prestavljen na 23.15. #&%@!*"#&%@!*"#&%@!* nesposoben Ryanair ki naju je že za let gor oglobil z doplačili (od sedaj bom 10 premislil preden letim kam z Ryanairom).

Pa greva po letališču poiskat nekaj za jest. Nobenega puba, ena menza - izropana, nekaj trgovin - alkohol, parfumi, čokolada in zelo majhna izbira sendvičev. Takle maš... sva nekaj kupila, poiskala prava vrata za boardig (kadarkoli že bo) in čakala. Bilo je super mraz (večina v čakalnici nas je bila v bundah) in let je bil prestavljen na 23.45.

Ko smo prileteli na Stanstead so nas pozabili in smo morali čakat na letališko osebje, da pride odpret vrata. Halooooo... ni samo novi Terminal 5 na Heathrowu ki je dragulj neorganiziranosti.

Od tu naprej je pa šlo lepo. Avtobus za London je šel kmalu ko sva prišla do njega in na Victoriji sva vzela kar taksi domov. Tako sva bila doma malce pred 3. In ker sva cel teden oba delala dolge ure je kovček še vedno tukaj - ven sva vzela samo kar sva rabila.

Danes ga je treba sprazniti. Pa tudi oblek ki jih je potrebno oprat se je nabralo za en majhen Mont Everest.

Ampak bilo je fajn...

Slike iz Dublina

Trinity College, najstrejša in najboljša univerza na Irskem. Tukaj hranijo tudi Book of Kells - knjigo iz cca. leta 800 ki je pravo umetniško delo zaradi inicialk in okraskov ob straneh.
Pa super knjižnjico imajo. Veliko starih knjig in tudi izgleda fantastično.

Bil je lep in sončen dan (kdo že to poje?) vendar pa vseeno ni bilo tako toplo kot zgleda na tej sliki..

Ulica Temple bar kjer je polno pubov. Tu je zvečer nabito polno in v pubih je živa muzika (posnetek sledi).

Tina je malce poklepetala. V Dublinu dajejo spomenikom hudomušna imena. To je "Hags with the bags".

To je James Joyce ali "Prick with the stick".

Špica ki so je postavili ob prihodu v novo tisočletje. Imenovana "The Stilleto in the Ghetto" (postavljena je v predelu z slabim renomejem - droge) ali "The Erection at the Intersection". Poleg tega pa imajo še "Tart with the cart", "The queer with the Leer",... več tukaj.
Originalni in prvi uradni jezik na Irskem ni angleščina ampak galski jezik, ki je del družine keltskih jezikov. Tabla z obema jezikoma in grad.

Manjši park v središču Dublina.

Par slik z Edinburga

Ja, pozen sem... ampak sem bil prejšnji teden čez glavo zasut z delom in v četrtek zvečer sva že šla v Dublin. Tako da se bom sedaj počasi lotil objavljanja slik. Pa tudi poročilo o Dublinu sledi.