20 February 2010

Prav žal mi je...

... za tisto osebo, ki mi bo naslednja v privat žiljenju težila, kaj bom, če bom in kdaj bom.

A se lahko prosim umirite in me:
a) Ne silite, da se pol ure ukvarjam z nečim, če vam povem, da mi to ni niti najmanj pomembno. Verjamem, da vam pač je in zato se preprosto odločite in mi povejte. Problem rešen!
b) Ne vrtate zakaj in kako to da ne, če rečem, da preprosto ne grem / pridem. Verjemite ali ne, ampak tudi jaz imam včasih kaj, kar hočem obdržati sebe ali pa samo za določene.
c) Ne vztrajate, da planiram svoje življenje zaradi vas! Se imam za zelo prilagoljivega, ampak nekje je pa meja - če niste na listi ljudi, za katere se vedno dobi način. In če nočem planirat, potem mi verjetno to ni top prioriteta!

No comments: