Kot bi poletnega...

... sončnega večera po napornem in stresnem sestanku našel udoben fotelj na terasi ob reki, se udobno namestil, odprl flaškico Schweppes-ovega tonika in ga zlil v malce širši, visok kozarec poln ledu z dva prstoma Tanqueraya na dnu. In ko se takojšnje šumenje pomiri, odtisnil še dve debeli rezini limete in jih odvrgel v kozarec. S sončnimi očali na glavi naredil prvi požirek in z ljudmi, ki so mi blizu gledal sončni zahod nad reko in mestom ter debatiral o neki nepomembni, a nam "pomembni" zadevi.

Po tednih/mesecih možganske telovadbe in cincanja, sem strumno odkorakal v pisarno in izustil: "Dajem odpoved!" In kmalu potem sedel s najbližnjimi sodelavci in se pogovarjal o poslovilcu, osmih tednih preden odkorakam in potovanju pred novo službo!