Conversation starter...

... ali Box of chocolates.

Podlaga: Včeraj sem večino dneva preživel z nekom, ki dela v Belgiji. In njegova glavna teza je bila, da so v Londoni vsi tako zelo prijazni. No, jaz se nisem čisto strinjal, pa vendar priznam, da je nivo postrežbe in vljudnosti verjetno nad belgijskim. No... in potem se nam na podzemni dogodi, da nas ogovori gospa in izmenjamo par stavkov. In to potrdi njegovo tezo, čeprav jaz vztrajam, da je to redkost!

Zvečer gremo na pijačo in prijateljica mi prinese darilo z njenega novoletnega "izleta". Škatlico čokoladic z espressom Max Brenner. Jaz se seveda lepo zahvalim, ampak nekako čokoladicam ne dam preveliko pozornosti. Ona pač ve, da a) imam rad temno čokolado in b) da sem velik ljubitelj espressa. Suma summarum, odlično darilo!

Potem pa grem, da ujamem zadnjo podzemno nazaj domov. 00.30. JazDotakni igra Rupa and The April Fishes in s škatlico čokolade v rokah (nisem imel torbe ali dovolj velikih žepov) čakam - no, verjetno malce poplesujem - kot ponavadi - and no, not under any kind of substance! Vlak se ustavi, stopim na Central Line in se zgužvam med sedeže, kjer je več prostora. In neka oseba se zgužva za mano. Pa dobro... normalno... ampak hop... oseba si odstrani slušalke in me ogovori. In kaj je vzrok... ja, čokolada. Prvi stavki, pojejo slavo čokoladi in kako je dobra in kako naj jo cherish (cenim ni najboljši prevod... nima pravega občutka... pomagajte!!! :) ) No, pogovor se je razvil v pogovor o londonskih restavracijah in priporočilih. Pot domov je minila v trenutku.

Zanimiv tajming zaradi debate o prijaznosti ljudi v Londonu in tudi zato, ker imam za seboj pravi mali gurmanski teden s tremi vrhunci:
- sashimi v majhni, relativno neznani, ampak zelo cenjeni restavraciji Sushi-Hiro. Če ste v Londonu in vam je suši všeč je to verjetno najboljša izbira! Rezervacija nujna!
- Baked Alaska s hruškami v rdečem vinu po odlični predjedi in glavni jedi v L'Autre Pied. Ljubim januar, ko Angleži nimajo denarja in so na shujševalnih kurah! Promocijeeeeee... plačaš za enega, ostali (do 4 drugi) plačajo 5 funtov za celotno večerjo!!!! In to je sestrska restavracija veliki Pied-a-Terre, ki je trdno zasidrana kot moja najboljša večerja.
- solata s prekajano raco in črnimi tartufi v Checconi's.

Edino kar me malce skrbi pri vsem tem je, da se moj želodec nekaj pritožuje zadnje tedne... tako, bolj generalno! In vsake nekaj dni ne morem pojesti skoraj ničesar... kot naprimer danes!

P.S.: Ne skrbet, redno gibam in alkohola je izredno malo. Ena od zgornjih večerji je bila z zelenim čajem; druga z vodo; no, solata pa je pospremljena z nekaj malega vina :)