... da potrebujem počitnice bolj pogosto.
... da ima srednji sloj v Južni Ameriki neprimerno višji standard življenja kot srednji sloj v Evropi - nižji sloj pa nižjega. Ergo, razlike so večje.
... da moram začeti početi nekaj družbeno koristnega. Denar v dobrodelne namene - ni to to.
... da pogrešam popolnoma sproščeno družbo.
... da je bila Kolumbija na trenutke preveč podobna Mehiki in da sem veliko poslušal o Japonski - rezultat je bila božična kriza.
... da salsa izvira iz Kolumbije.
... kako spoznati/uvrstiti osnovne ritme Latino Ameriške glasbe.
... da so pravi mojstri harmonike doma na karibski obali Kolumbije.
... da je ekonomski zlom države (Argentina v 2001) lahko pozitiven za določene stvari - dostopnost kulture in poveznost ljudi.
... da je govedina v Evropi za en k!!!
... da v Evropi ploh ne moremo dobiti najboljšega sadja.
... da je hudo ko človeku možgani pehajo, vendar da je veliko huje ko so možgani 100% in telo postopoma ugaša (parkinson).
... da sem še vedno raztresen in pozabljiv - mene Parkinson ne bo dobil z OK glavo. :P
... da je v revnejših predelih še bolj težko ločiti prav od narobe.
... da moram začeti plesat! Prostovoljke?
... da je varno in lagodno življenje kaj hitro dolgočasno in da je treba malce tvegati.
... da moram telefonske številke shraniti še kam, ne samo v telefon! :(
... še veliko je tega!
Ti trije tedni niso bili samo sproščujoči, ampak tudi velik eye opener.
Julian in Monika... hvala vama... super sta!!!
P.S.: Slike iz Buenos Airesa z nekaj komentarja dobite na linku Pobravani trenutki. Kolumbija sledi.
No comments:
Post a Comment