Naučil sem se oz. ugotovil sem...

... da potrebujem počitnice bolj pogosto.
... da ima srednji sloj v Južni Ameriki neprimerno višji standard življenja kot srednji sloj v Evropi - nižji sloj pa nižjega. Ergo, razlike so večje.
... da moram začeti početi nekaj družbeno koristnega. Denar v dobrodelne namene - ni to to.
... da pogrešam popolnoma sproščeno družbo.
... da je bila Kolumbija na trenutke preveč podobna Mehiki in da sem veliko poslušal o Japonski - rezultat je bila božična kriza.
... da salsa izvira iz Kolumbije.
... kako spoznati/uvrstiti osnovne ritme Latino Ameriške glasbe.
... da so pravi mojstri harmonike doma na karibski obali Kolumbije.
... da je ekonomski zlom države (Argentina v 2001) lahko pozitiven za določene stvari - dostopnost kulture in poveznost ljudi.
... da je govedina v Evropi za en k!!!
... da v Evropi ploh ne moremo dobiti najboljšega sadja.
... da je hudo ko človeku možgani pehajo, vendar da je veliko huje ko so možgani 100% in telo postopoma ugaša (parkinson).
... da sem še vedno raztresen in pozabljiv - mene Parkinson ne bo dobil z OK glavo. :P
... da je v revnejših predelih še bolj težko ločiti prav od narobe.
... da moram začeti plesat! Prostovoljke?
... da je varno in lagodno življenje kaj hitro dolgočasno in da je treba malce tvegati.
... da moram telefonske številke shraniti še kam, ne samo v telefon! :(
... še veliko je tega!

Ti trije tedni niso bili samo sproščujoči, ampak tudi velik eye opener.

Julian in Monika... hvala vama... super sta!!!

P.S.: Slike iz Buenos Airesa z nekaj komentarja dobite na linku Pobravani trenutki. Kolumbija sledi.

Ker ste spredaj...

... in ste ze vstopili v 2009, vam iz preteklosti (iz leta 2008) zelim srecno novo leto in da bi vas dan nekdo razveselil. Pa tudi vi se potrudite in narisite nasmeh na obraz vasega moza/zene, fanta/punce, vasih otrok, prijateljev... pa tudi neznancev na ulici. Nasmeh v trgovini, na avtobusu ali kjerkoli ze polepsa dan.

Jaz pa grem se na kratek pocitek, vecerjo in potem salsa do jutra, ko grem na avion in se vracam v London.

30 stopinj, sonce,...

modro nebo, hipi hopiiiii (tako Brazilci pravijo hip hopu), cumbia, asado, nobenega stresa in Monikaaaa, ki je vedno na volji. Super je....

Vprašali so me...

... katera pesem me najbolj gane.

Glasba mi veliko pomeni čeprav nimam posluha. Vedno imam pri sebi mojega črnkota (iPod) z raznoliko muziko. Jazz, klasika, rock, electro, Mlakar, indie,... odvisno od počutja.
Včeraj smo se pogovarjali in padlo je vprašanje katera pesem se te najbolj dotakne, je najbolj ganljiva. Vsak ima pesmi, ki ga spominjajo na določene osebe, dogodke. Pa vendar obstaja nek konsenz in odgovori so bili:
Wind of Change - Scorpions,
Candle in the Wind - Elton John,
Everybody Hurts - R.E.M.,
Streets Of Philadelphia - Bruce Springsteen

Zanimivo je, da ni nobena od njih "zaljubljena" pesem. Pa da dodam še eno zaljubljeno, ki je hkrati zalo pri vrhu mojih ganljivih top 10. Pesem iz muzikla Les Miserables - On My Own

Ob dveh ponoči...

... me je zbudil telefonski klic. Bil je Dedek Mraz!! Sporočil mi je, da mi ni treba v Švico danes. In naj niti ne hodim v pisarno ampak naj si vzamem dan zase. Počitnice so se začele!!!!

P.S.: Klical je partner na projektu.

3, 2, 1.5,...

... vse spakirano, vendar me pred počitnicami čaka še ena ovira. Jutri moram namreč nazaj v Zurich. Za 4 ure... brez veze! Vrh vsega to pomeni še da ne bom dobil rezultatov zadnjega izpita od 5h ampak ko pristanem. No, upam da ne bom takrat še v Švici. :)

No ja, se veselim. Danes se dobim še na eni pijači, grem na firmino božično zabavo v Madame Jojo, jutri malce letenja naokoli in potem.... wiiiiiiii. Ma ku bo fajn!

P.S. danes sem kupil foto. bomo vidli kolk mi bo uspelo slikat... kolkor se poznam ne prav veliko :)

Recesija je potrkala...

... tudi na vrata naše firme v UK in 250 zaposlenih (med drugim tudi nekateri izmed mojih sodelavcev) so dobili "ponudbo" za odhod. To za nas predstavlja 2% zaposlenih in ni niti blizu ostalim zgodbam, ki odmevajo po medijih in mračijo poglede večini zaposlenih v Londonu (npr. Credit Suisse, ki se je odločili zmanjšati število zaposlenih za 5,300 ali 11%).

Do sedaj sem samo poslušal zgodbe in nobeden izmed direktnih prijateljev ni izgubil službe. In šele sedaj sem res začel dojemati to razvpito recesijo in "consumer confidence". Ni fajn... po drugi strani pa - 6 do 12 plač (neobdavčeno) tudi ni najslabša stvar na tem svetu.

Kako bo to šlo naprej... se mi zdi da nihče ne ve... ampak najverjetneje bo še dosti slabše preden bo ventilček na kolesu spet šel navzgor!