... good night! But no, not because of Black Eyed Peas. Hell no, not even remotely! It's gonna be a good night because of Rupa & the April Fishes and Gabby Young & Other Animals.
Why am I so excited about it?
a) I got to know about it through an email from my favourite London gigs organisers Kazum, who also organised the Emir Kusturica & The No Smoking Orchestra gig at the Barbican. They have never disappointed!!
b) I have seen the supporting band live and they were fantastic.
Just the combination of these two promises a brilliant gig packed with energy and crazy music.
Just as a flavour of what the night will be like...
From the top of the head of a small village boy living in a big city. Don't even get me started on Slovenian or English grammar... I've given up a long time ago.
14 November 2009
Kulturne razlike...
... me še vedno presenetijo / šokirajo.
Normalno gredo prvi pogovori v "našem mestu" v stilu: S kje si? Koliko časa si že tu? Kaj te je prineslo sem?...
No, prejšnji teden sem bil povabljen na večerjo in prijateljica prijatelja :) je začela s tem scenarijem. V mojem primeru to hitro pomeni, da jim razložim kje Slovenija je, in ne, nisem iz glavnega mesta, vendar pa sem tam preživel kar velik del mojega življenja. Tam sem se rodil in živel mojih prvih nekaj let in potem tudi študiral.
Ona: Hmmm... kako pa to, da si tam živel kot otrok?
Jaz: Študentski otrok. Moja starša sta bila oba v prvih letih študija, ko sem se rodil.
Ona: Resnično mi je žal (I'm really sorry to hear that).
Jaz (odprta usta, izbuljene oči, vilica z rižem in mesom na pol poti v usta... tišina - iščem odgovor... tišina - iščem odgovor... odločim se, za umirjeno reakcijo): Ne, ne, nič mi ni manjkalo in to res ni nekaj kar bi bilo slabo.
Ona (se odloči, da hoče vedet več): In kam ste se preselili?
Jaz: Na zahod Slovenije - blizu meje z Italijo. Majhna vas... manj kot 100 hiš.
Ona (s sočutjem v oceh): Resnično mi je žal.
Jaz (zbegan pogled, ne vem ali me zafrkava ali je resna): OK, zdaj pa zares! Moje otroštvo ne ponuja nobenega razloga za sočutje!! Resnično ne! Mojega otroštvo nebi menjal za nič na svetu! Nikoli nisem imel občutka, da mi karkoli manjka, oziroma, da sem za kaj prikrajšan (no, mogoče za kaksno uro al dve daljši izhod, ko sem bil star 15-16 ;) ). Slovenija (takrat Jugoslavija) pač ni Bangladeš in življenje na vasi ne pomeni, da si brez elektrike in vode in s pol skodelice riža na dan!!! Ja, v zgodnjih letih verjetno nismo imeli denarja na pretek, ampak kot otrok tega nisem nikoli občutil. In tudi zaradi vsega kar sta moja starša naredil kot študenta (doštudirala brez spodrsljajev, delala in vzgajala mene) in kako sta našo družino pripeljala skozi vsa leta, sta moja daleč največja vzornika. Tako da... naj ti ne bo žal, ker ti nima biti za kaj. Takega otroštva bi si lahko samo želel in ga želim marsikomu.
Šokovi... ma sej nisi verjet! Logično sklepanje: nismo imeli varuške in starši me niso poslali v privatno šolo - nesrečno otroštvo! Malo morgen :)
Za konec pa še kulturno razlika št 2, pri kateri sem se namuznil. Spet vecerja, ampak drugi ljudje, klepet o sportu, sluzbah,... res sprosceno vzdusje. Zraven mene sedi 30+ Anglezinja (ja, tudi te obstajajo v Londonu), ki se ji vidi, da je iz "boljse" druzine in ima prave manire. Bla, bla, bla... in punca se opravici, da mora od mize (ok, pac mora na stranisce) Ampak kaj rece? "Oprosti, samo nos si grem napudrat!" Skoraj me je pobralo... Potem sem se s kolegom pogovarjal, da sem bil verjetno izredno neolikan, ker nisem vstal od mize, ko je one vstala. Ni kaj... kulturni barbar s podeželja.
Normalno gredo prvi pogovori v "našem mestu" v stilu: S kje si? Koliko časa si že tu? Kaj te je prineslo sem?...
No, prejšnji teden sem bil povabljen na večerjo in prijateljica prijatelja :) je začela s tem scenarijem. V mojem primeru to hitro pomeni, da jim razložim kje Slovenija je, in ne, nisem iz glavnega mesta, vendar pa sem tam preživel kar velik del mojega življenja. Tam sem se rodil in živel mojih prvih nekaj let in potem tudi študiral.
Ona: Hmmm... kako pa to, da si tam živel kot otrok?
Jaz: Študentski otrok. Moja starša sta bila oba v prvih letih študija, ko sem se rodil.
Ona: Resnično mi je žal (I'm really sorry to hear that).
Jaz (odprta usta, izbuljene oči, vilica z rižem in mesom na pol poti v usta... tišina - iščem odgovor... tišina - iščem odgovor... odločim se, za umirjeno reakcijo): Ne, ne, nič mi ni manjkalo in to res ni nekaj kar bi bilo slabo.
Ona (se odloči, da hoče vedet več): In kam ste se preselili?
Jaz: Na zahod Slovenije - blizu meje z Italijo. Majhna vas... manj kot 100 hiš.
Ona (s sočutjem v oceh): Resnično mi je žal.
Jaz (zbegan pogled, ne vem ali me zafrkava ali je resna): OK, zdaj pa zares! Moje otroštvo ne ponuja nobenega razloga za sočutje!! Resnično ne! Mojega otroštvo nebi menjal za nič na svetu! Nikoli nisem imel občutka, da mi karkoli manjka, oziroma, da sem za kaj prikrajšan (no, mogoče za kaksno uro al dve daljši izhod, ko sem bil star 15-16 ;) ). Slovenija (takrat Jugoslavija) pač ni Bangladeš in življenje na vasi ne pomeni, da si brez elektrike in vode in s pol skodelice riža na dan!!! Ja, v zgodnjih letih verjetno nismo imeli denarja na pretek, ampak kot otrok tega nisem nikoli občutil. In tudi zaradi vsega kar sta moja starša naredil kot študenta (doštudirala brez spodrsljajev, delala in vzgajala mene) in kako sta našo družino pripeljala skozi vsa leta, sta moja daleč največja vzornika. Tako da... naj ti ne bo žal, ker ti nima biti za kaj. Takega otroštva bi si lahko samo želel in ga želim marsikomu.
Šokovi... ma sej nisi verjet! Logično sklepanje: nismo imeli varuške in starši me niso poslali v privatno šolo - nesrečno otroštvo! Malo morgen :)
Za konec pa še kulturno razlika št 2, pri kateri sem se namuznil. Spet vecerja, ampak drugi ljudje, klepet o sportu, sluzbah,... res sprosceno vzdusje. Zraven mene sedi 30+ Anglezinja (ja, tudi te obstajajo v Londonu), ki se ji vidi, da je iz "boljse" druzine in ima prave manire. Bla, bla, bla... in punca se opravici, da mora od mize (ok, pac mora na stranisce) Ampak kaj rece? "Oprosti, samo nos si grem napudrat!" Skoraj me je pobralo... Potem sem se s kolegom pogovarjal, da sem bil verjetno izredno neolikan, ker nisem vstal od mize, ko je one vstala. Ni kaj... kulturni barbar s podeželja.
11 November 2009
Umetnost...
... preklinjanja in zmerjanja je v BBC-jevi nanizanki The Thick of It verjetno dosegla visek.
Letosnja serija prikazuje novo postavljano ministrico za socialo in vladnega direktorja za komuniciranje. BBC opisuje nanizanko kot "Dark political comedy". Z opisom bi se strinjal, vendar bi bilo treba dodati se kaksen pridevnik v stilu grob, vulgaren, itd.
Za vtis pa trailor, ki nanizanki ne predstavi v pravi luci in dva izseka, ki prikazujeta vrhunce zgoraj omenjenega. A ja, pa nanizanka ni za pod 16, tako da otroci - ne gledat!! Ja brat, tudi ti!
Pa se In the Loop - film posnet po nanizanki.
Letosnja serija prikazuje novo postavljano ministrico za socialo in vladnega direktorja za komuniciranje. BBC opisuje nanizanko kot "Dark political comedy". Z opisom bi se strinjal, vendar bi bilo treba dodati se kaksen pridevnik v stilu grob, vulgaren, itd.
Za vtis pa trailor, ki nanizanki ne predstavi v pravi luci in dva izseka, ki prikazujeta vrhunce zgoraj omenjenega. A ja, pa nanizanka ni za pod 16, tako da otroci - ne gledat!! Ja brat, tudi ti!
Pa se In the Loop - film posnet po nanizanki.
10 November 2009
Neznejsi spol...
... my ass!
Ja, pri nogometu bo vcasih kdo koga udaril. Ampak naslednji posnetki so pa sokantni... punca ima definitivno malce prevec agresije v sebi! Je bolj za v ring kot pa za na igrisce!
Ja, pri nogometu bo vcasih kdo koga udaril. Ampak naslednji posnetki so pa sokantni... punca ima definitivno malce prevec agresije v sebi! Je bolj za v ring kot pa za na igrisce!
09 November 2009
Tango...
... v malce drugacni izvedbi, kot smo ga vajeni.
Nekajkrat sem ze omenil prijateljico, ki se ukvarja s plesom z invalidi in drugace motoricno hendikepiranimi. Kar mnogim se to zdi "kr neki" in brez veze, ampak ona v tem uziva in prav super jo je poslusat, ko se o tem razgovori. Impresivno je tudi koliko v to vlaga - brez da bi se ji financno povrnilo. Res ji zelim, da ji uspe to zalaufat...
No, sem ter tja tudi ta ples dobi svoj "moment of glory" in pred kratkim so nastopili na svetovnem prvenstvu v Latino plesih v Mariboru.
P.S.: Kjera oblekca in nogce :P
Nekajkrat sem ze omenil prijateljico, ki se ukvarja s plesom z invalidi in drugace motoricno hendikepiranimi. Kar mnogim se to zdi "kr neki" in brez veze, ampak ona v tem uziva in prav super jo je poslusat, ko se o tem razgovori. Impresivno je tudi koliko v to vlaga - brez da bi se ji financno povrnilo. Res ji zelim, da ji uspe to zalaufat...
No, sem ter tja tudi ta ples dobi svoj "moment of glory" in pred kratkim so nastopili na svetovnem prvenstvu v Latino plesih v Mariboru.
P.S.: Kjera oblekca in nogce :P
05 November 2009
Terorist...
... ki se ga vsako leto spominjajo.
5 Novembra se v UK (in se nekaterih drzavah Commonwealtha - ta izraz za vecino ex britanskih kolonij mi je bil vedno zanimiv) praznuje Guy Fawkes Night. Guy Fawkes je bil izbran za eksekutorja plana, v katerem bi 5 Novembra 1605 raznesli parlament. Zakaj ze? Jah, vera - protestanti vs katoliki! Plan je bil razkrit v anonimnem pismu in Guy Fawkes in ostali so bili usmrceni. V spomin na to sedaj vsako leto na veliko mestih organizirajo ognjemete ali grmade in vse skupaj ima nek romaticen melos. O tem poje tudi Kate Walsh:
Poleg vsega tega pa je Guy Fawkes "kriv", da se ta beseda sedaj v anglescini pise tudi z malo zacetnico.
5 Novembra se v UK (in se nekaterih drzavah Commonwealtha - ta izraz za vecino ex britanskih kolonij mi je bil vedno zanimiv) praznuje Guy Fawkes Night. Guy Fawkes je bil izbran za eksekutorja plana, v katerem bi 5 Novembra 1605 raznesli parlament. Zakaj ze? Jah, vera - protestanti vs katoliki! Plan je bil razkrit v anonimnem pismu in Guy Fawkes in ostali so bili usmrceni. V spomin na to sedaj vsako leto na veliko mestih organizirajo ognjemete ali grmade in vse skupaj ima nek romaticen melos. O tem poje tudi Kate Walsh:
Poleg vsega tega pa je Guy Fawkes "kriv", da se ta beseda sedaj v anglescini pise tudi z malo zacetnico.
04 November 2009
Prostor je dragocen...
... in zato ga je treba cimbolj izkoristiti.
V Londonu so najemnine astronomske v primerjavi z Ljubljano. Ravno tako cene stanovanj in temu primerno tudi poslovni prostori in skladisca.
Pod po njihovo najvecjim viaduktom na svetu (200m sirok) so bila vcasih skladisca - vino, masinerija, premog... sedaj pa so tam sportne dvorane in danes sem v eni od njih po dolgeeeem casu spet igral futsal/mali nogomet/dvoranski nogomet (kakor komu pase). I have never scored so fast - and I did it twice more after after that. Packi - seveda govorim o nogometu! :)
V Londonu so najemnine astronomske v primerjavi z Ljubljano. Ravno tako cene stanovanj in temu primerno tudi poslovni prostori in skladisca.
Pod po njihovo najvecjim viaduktom na svetu (200m sirok) so bila vcasih skladisca - vino, masinerija, premog... sedaj pa so tam sportne dvorane in danes sem v eni od njih po dolgeeeem casu spet igral futsal/mali nogomet/dvoranski nogomet (kakor komu pase). I have never scored so fast - and I did it twice more after after that. Packi - seveda govorim o nogometu! :)
01 November 2009
Konec sveta...
... je blizu! Youtube je namrec nedosegljiv! :)
To sem ugotovil, ko sem hotel z vami deliti naslednji video. Nimam pojma kdo je avtor, ma je dabra! Sploh ce si doma z grape in ponosem na prvi dialog (na internetu nisem dobil prizora ali pa celotnega scenarija) v prvem slovenskem celovecernem filmu - Na svoji zemlji.
To sem ugotovil, ko sem hotel z vami deliti naslednji video. Nimam pojma kdo je avtor, ma je dabra! Sploh ce si doma z grape in ponosem na prvi dialog (na internetu nisem dobil prizora ali pa celotnega scenarija) v prvem slovenskem celovecernem filmu - Na svoji zemlji.
Najboljsi koktelj...
... ki sem ga do sedaj pil je pocasi stekel po mojem grlu v petek zvecer.
Po vecerji je navadno dilema... pijaca ali kava? V petek je bila odlocitev - pivo v enem izmed barov na poti od restavracije do podzemne. Pot je sla samo navzdol po Charlotte Street in bar sicer zame preposh Charlotte Steet Hotela je izgledal prevec razgiban in mamljiv, da bi se clovek preprosto sprehodil mimo. Takoj ko clovek vstopi je jasno, da je to bar za koktejle. In iz menu-ja je skocil Espresso Martini - izredno dober.. mmmmmm....
Drugace pa je Charlotte Street Hotel skoraj na nivoju Sketch-a, ki ga moj kolega nagajivo klice leg openner.
Po vecerji je navadno dilema... pijaca ali kava? V petek je bila odlocitev - pivo v enem izmed barov na poti od restavracije do podzemne. Pot je sla samo navzdol po Charlotte Street in bar sicer zame preposh Charlotte Steet Hotela je izgledal prevec razgiban in mamljiv, da bi se clovek preprosto sprehodil mimo. Takoj ko clovek vstopi je jasno, da je to bar za koktejle. In iz menu-ja je skocil Espresso Martini - izredno dober.. mmmmmm....
Drugace pa je Charlotte Street Hotel skoraj na nivoju Sketch-a, ki ga moj kolega nagajivo klice leg openner.
Cez 1000 let...
... ups, dni, se bodo v vzhodnem Londonu zacele olimpijske igre.
Slikano vceraj prede sem sel ven. Danes je 999 :)
Slikano vceraj prede sem sel ven. Danes je 999 :)
Subscribe to:
Posts (Atom)